Toplotne črpalke – vrste, nasveti in svetovanje

Glede na cenovno učinkovitost in možnost subvencije preko eko sklada, so toplotne črpalke najbolj priljubljena izbira ogrevanja pri novogradnjah. Veliko krat so optimalna rešitev tudi pri obnovah in stanovanjskih blokih.

Kontaktirajte nas za več informacij in možnost brezplačnega svetovanja.

Kontakt in povpraševanje

Največ vgrajujemo toplotne črpalke proizvajalcev Vaillant, Mitsubishi Electric, Daikin in Orca.

Spodaj smo za vas pripravili sklop informacij o toplotnih črpalkah, kjer lahko izveste več o njih, njihovih prednostih in vrstah.

Med drugim najdete informacije o:

Osnovno o toplotnih črpalkah

Velik del energije se vsako leto potroši / porabi za ogrevanje stanovanjskih površin in poslovnih prostorov. Na splošno vsako gospodinjstvo za ogrevanje porabi cca. 70%, za segrevanje sanitarne vode pa celo 90% energije. Tukaj pa nam lahko pomagajo toplotne črpalke.

Kot nakazuje že samo ime, je toplotna črpalka posebna naprava, katera črpa toploto iz okolice v notranji prostor. Električna energija poganja motor črpalke, ki iz zraka, zemlje ali vode črpa toploto, jo po potrebi še segreje na višjo temperaturo in prenese v notranji prostor. Tako pridobljeno toploto lahko uporabite za klasično ali talno ogrevanje prostorov ter ogrevanje sanitarne vode.

Toplotne črpalke ¾ vse energije prejmejo iz okolja, torej iz obnovljivih virov, preostalo ¼ pa iz električne energije. Učinkovito delovanje, energetska varčnost, prijaznost do okolja so samo najpomembnejše lastnosti toplotnih črpalk. Ob nakupu in vgradnji je možno prejeti subvencijo Eko sklada. Varčevanje financ za ogrevanje in ohlajanje prostorov pa je poglaviten razlog, da se je že več kot 50.000 gospodinjstev odločilo za nakup toplotne črpalke. Ta številka še kar raste in bo še rasla.

Delovanje toplotne črpalke

Osnovni princip delovanja vsake toplotne črpalke je načelo »prehoda oz. prehajanja toplotne energije« iz toplejšega v hladnejše področje. To pomeni, da toploto iz okolice prenaša v notranji prostor. Namen toplotne črpalke ni v tem, da toploto ustvarja, temveč uporabi toploto iz zraka, zemlje ali vode ter z njo segreva vodo v ogrevalnem sistemu in / ali v zalogovniku sanitarne vode.

Sam prenos toplote skozi toplotno črpalko poteka skozi tri zaprte tokokroge:

  • T1 oz. toplotni vir: naloga prvega tokokroga je, da iz izbranega zunanjega vira obnovljive energije toplotno energijo vnese v drugi tokokrog;
  • T2 oz. hladilni krog: naloga drugega tokokroga je, da s pomočjo dodatnega (električnega) vira energije dvigne temperaturo na višji nivo. Pri toplotnih črpalkah zrak – voda lahko pride do situacije, ko je zunanja temperatura nižja od notranje. V tem primeru se znotraj tokokroga »hladilni krog« ustvari kompresija, ki ogreje zrak na višjo temperaturo;
  • T3. oz. ogrevalni sistem: naloga tretjega (zadnjega) tokokroga je prenos toplotne energije v ogrevalni sistem, kot so radiatorji klasičnega ogrevanja ali cevi talnega ogrevanja, s katero ogrevate notranje prostore. Ogrevalni sistem prav tako skrbi za segrevanje sanitarne vode.

Vsaka toplotna črpalka je sestavljena iz zunanje enote, katera zajema toplotno energijo in notranje enote, ki toploto, segreto na želeno temperaturo dovaja v bivalni ali poslovni prostor. V sistemu toplotne črpalke se nahajajo: kompresor, uparjalnik, kondenzator, dušilnik oz. ekspanzijski ventil in hladilni plin, kateri se uporablja za prenos toplote.

Poglejmo na primeru toplotne črpalke zrak – voda, kako deluje proces toplotne črpalke:

  1. Zajem toplote iz zraka: ventilatorji v zunanji enoti zajemajo / vsrkavajo zrak iz okolice. Toplota vsrkanega zraka se prenaša na hladilno sredstvo, katero je v plinastem stanju in z temperaturo nižjo od -50°C. Za naše kraje to pomeni, da ima tudi v najhladnejši zimi nižjo temperaturo od zunanjega zraka in iz njega še vedno lahko absorbira toploto;
  2. Stisk hladilnega sredstva: kondenzator plinasto hladilno sredstvo močno stisne, zaradi tega se le-to utekočini in ob tem močno segreje (nad 100°C);
  3. Prenos toplote v ogrevalni sistem: toplota plina iz kondenzatorja se prenese v notranjo enoto, kjer segreje vodo, potrebno za ogrevanje prostorov in sanitarne potrebe. Plin se pri tem utekočini;
  4. V dušilniku oz. ekspanzijskem ventilu notranje naprave toplotne črpalke se zgodi obraten proces kot v kondenzatorju. To pomeni, da ekspanzijski ventil hladilnemu sredstvu zniža / zmanjša tlak, le-ta pa se zelo hitro ohladi na začetno temperaturo;
  5. Ponovitev celotnega kroga: iz dušilnega (oz. ekspanzijskega) ventila se hladilno sredstvo vrne v uparjalnik zunanje enote. Celoten delovni proces se tako zaključi in začne znova od prve točke.

Zgoraj opisani proces je podoben tudi pri toplotnih črpalkah zemlja – voda in voda – voda.

toplotne črpalke

Vrste toplotnih črpalk

Osnovna delitev toplotnih črpalk je glede na njihov namen: ali se bodo uporabljale za ogrevanje notranjih prostorov, hlajenje notranjih prostorov ali pa za segrevanje sanitarne vode. Viri obnovljive toplotne energije iz okolja so zrak, zemlja in voda:

  1. Ogrevalna toplotna črpalka: je najpogostejši tip toplotne črpalke, saj se uporablja tako za ogrevanje notranjih prostorov kot za segrevanje sanitarne vode;
  2. Reverzibilna toplotna črpalka: je tip toplotne črpalke, ki jo lahko v vročih mesecih uporabljamo tudi za hlajenje notranjih prostorov. Sistem deluje tako, da odvečno toploto iz notranjih prostorov izvleče na prostost;
  3. Toplotna črpalka za segrevanje sanitarne vode: obstajajo tudi toplotne črpalke z nižjo močjo delovanja kot običajne. Delujejo tako, da zajemajo zrak iz prostora v katerega jih postavite in z njegovo toploto segrevajo sanitarno vodo.

V veliki večini primerov so zgoraj našteti tipi toplotnih črpalk združeni že v eni sami napravi. Torej z eno toplotno črpalko pozimi ogrevate ter poleti hladite notranje prostore in hkrati skozi vse leto segrevate sanitarno vodo. Toplotne črpalke samo za hlajenje notranjih prostorov ne obstajajo – zato se uporabljajo klimatske naprave.

Toplotne črpalke se delijo tudi glede na vir toplote iz zunanjega okolja:

Zrak – voda

Zrak – voda je tip toplotne črpalke, ki je v Sloveniji najpogosteje prodajan in montiran. Kot vir toplote izrablja temperaturo zunanjega zraka. Odlikuje jo enostavna namestitev, preprosta uporaba in cenovna dostopnost.

Razširjene so v vseh regijah, saj lahko samostojno poskrbijo za toplotne izgube do zunanje temperature -5°C, pri nižjih temperaturah pa si pomagajo z vgrajenim električnim grelnikom ali dodatnim virom ogrevanja.

Zemlja – voda

Zemlja – voda je tip toplotne črpalke, ki za ogrevanje izrablja geotermalno toploto iz zemlje. Kljub nekoliko višjim vstopnim stroškom je zemlja najboljši vir toplote, saj skozi vse leto nudi stalno temperaturo.

Za uporabo te toplotne črpalke je potreben izkop kanala v zemljino, kamor se položi kolektor iz cevi. Kolektor je lahko položen vodoravno, navpično ali spiralno.

Primerna je za večino področij v Sloveniji. Edini predpogoj je, da je površina zemljišča, kamor se bo položil kolektor vsaj 2x večja od površine ogrevane stavbe. Kjer to ni izvedljivo, lahko pomaga vstavite geosonde.

Vrtine za geosonde lahko izvrtate skoraj povsod, razen na kraških območjih, kjer obstajajo možnosti pojava podzemnih jam. Za pripravo vrtine potrebujete 25m2 na eno sondo (potrebni sta dve) in dostopnost širine vsaj 2.5m za vrtalni stroj. Le-ta izvrta ustrezno vrtino globine med 60 in 200m, kamor se sondi v obliki črke U vstavita in priključita na zalogovnik v stavbi.

Poleg tega je pred pričetkom vrtanja potrebno pridobiti rudarsko dovoljenje pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Voda – voda

Voda – voda je tip toplotne črpalke, ki za ogrevanje izrablja geotermalno toploto podzemnih voda. V osnovi gre za to, da iz določenega vira podtalne vode (podtalnica, podzemna reka, podzemno jezero, ipd…) skozi eno vrtino črpamo toplo vodo, iz nje izrabljamo toploto in jo skozi drugo vrtino vračamo nazaj.

Dobra stran toplotnih črpalk voda – voda je, da nudijo veliko toplotno moč, ne glede na velikost zunanje enote. Postavitev takšne toplotne črpalke je možna samo na območjih, kjer ni zakonskih omejitev glede izkoriščanja vode ali pa ne gre za vodovarstveno območje.

Za samo izdelavo vrtin boste potrebovali vodno (in ob vrtinah pod 30m še rudarsko) dovoljenje. Količina vode oz. vodostaj mora biti takšen, da zagotavlja stalen odjem vode za neprekinjeno delovanje toplotne črpalke v obdobju največjih obremenitev.

Pred pričetkom delovanja toplotne črpalke voda – voda je podtalno vodo potrebno ustrezno analizirati, saj bi lahko vsebovala snovi, katere bi škodovale sestavnim delom.

Glede na višino temperature, na katero segrejejo vodo v sistemu ločimo nizkotemperaturne in visokotemperaturne toplotne črpalke:

  • Nizkotemperaturne toplotne črpalke so primerne za nizkoenergijske stavbe in / ali stavbe z kvalitetno izolacijo, v katerih se ogreva s sistemom talnega ogrevanja. Temperatura vode za talno ogrevanje je optimalna med 25-35°C, nizkotemperaturna toplotna črpalka pa ogreva vodo v ogrevalnem toku do maksimalno 55°C;
  • Visokotemperaturne toplotne črpalke so primerne za stavbe s slabšo izolativno vrednostjo, za stavbe na področjih z nizkimi zunanjimi temperaturami (do -25°C) in stavbe, kjer se primarno uporablja klasično ogrevanje z radiatorji. Ta način ogrevanja potrebuje temperaturo vode nad 55°C, visokotemperaturne toplotne črpalke pa ogrevajo vodo v ogrevalnem toku nad 60°C.

Ločujemo jih tudi glede na število enot, iz katerih so sestavljene:

  • Monoblok – toplotne črpalke so sestavljene samo iz zunanje enote, v kateri se nahajajo vsi sestavni deli. Iz nje so v notranjost stavbe speljani direktni priključki za vodo. V stavbi potrebujete le še prostor z zalogovnikom vode za potrebe ogrevanja in manjši bojler za segrevanje sanitarne vode;
  • Split – toplotne črpalke so sestavljene iz dveh delov – zunanje in notranje enote. V zunanji enoti se nahajata kompresor in uparjalnik, v notranji enoti pa kondenzator in ekspanzijski ventil. Med obema enotama se pretaka oz. kroži plin (navadno freon), ki se uparja in utekočinja ter ustvarja višek toplote za ogrevanje ali odvaja toploto in na ta način hladi notranjost.

Režim delovanja toplotnih črpalk se deli na:

  • on/off sistem: deluje tako, da notranja enota (zalogovnik) ob nižaju temperature vode sporoči zunanji enoti, da zažene kompresor (modus ON), kateri nato deluje pri polni moči. Ko temperatura vode doseže želeno oz. nastavljeno vrednost, se kompresor izklopi (modus OFF). Toplotna črpalka, ki nima zalogovnika, kamor se shranjuje presežna vrednost toplotne energije, ne more delovati po opisanem režimu;
  • inverterski sistem: deluje tako, da toplotna črpalka sama regulira moč delovanja kompresorja, glede na potrebo vzdrževanja želene oz. nastavljene temperature v notranjosti stavbe. Inverterska toplotna črpalka ne potrebuje dodatnega zalogovnika.

Nadalje poznamo dvoje tipov toplotnih črpalk, ki ju razlikujemo glede na pokrivanje toplotnih potreb v stavbi, kjer bosta vgrajeni:

  • monovalentne toplotne črpalke, so tiste, katere samostojno pokrivajo vse toplotne potrebe. To pomeni, da poleg njih ne potrebujete drugega vira ogrevanja. Načeloma to velja za vse tipe toplotnih črpalk, ki geotermalno energijo pretvarjajo v toploto za ogrevanje (zemlja – voda in voda – voda). V Sloveniji predvsem na območju Primorske in Obale (kjer ni nizkih zimskih temperatur) veljajo za monovalentne toplotne črpalke tudi nekatere, ki energijo za ogrevanje pretvarjajo iz toplote zunanjega zraka. Če pa zaradi nizkih zunanjih temperatur toplotna črpalka uporablja tudi električno energijo, pa je govora že o ↙
  • bivalentne toplotne črpalke, so tiste, ki za vse potrebe ogrevanja stavbe potrebujejo še dodaten vir ogrevanja. V večini primerov si pomagamo z pečmi na drva, kurilno olje ali plin. Bivalentne toplotne črpalke imajo dvoje načinov obratovanja – ko toplotna črpalka ob nizki zunanji temperaturi ne zmore samostojno poskrbeti za potrebe ogrevanja in se vključi dodaten vir (električni grelec v črpalki ali peč na fosilna goriva) govorimo o bivalentnem alternativnem obratovanju. Če pa toplotna črpalka in dodaten vir ogrevanja delujeta neprekinjeno, govorimo o bivalentnem vzporednem obratovanju.

Nenazadnje pa toplotne črpalke delimo še glede na število kompresorjev:

  • eno kompresorska toplotna črpalka vsebuje samo en kompresor, takšni pa so bolj ali manj vsi najbolj prodajani tipi toplotnih črpalk. Takšne toplotne črpalke nudijo višino izhodne temperature med 60-65°C. Nove visokotemperaturne eno kompresorske toplotne črpalke so v osnovi opremljene z posebnim kompresorjem, kateri zmore še dodatno vbrizgavati hladilno sredstvo. Na ta način vam toplotna črpalka pri zunanji temperaturi -15°C zmore izhodno vodo ogreti na 70°C;
  • dvo kompresorska toplotna črpalka je opremljena z dvema zmogljivima kompresorjema. Primerna je za hladnejša področja, kjer lahko temperatura v zimskih mesecih dlje časa pade do -25°C. S skupnim delovanjem zmoreta ogreti izhodno temperaturo vode na 80°C, to pa v opisanih razmerah nudi še prijetno ogretost notranjih prostorov.

Prednosti toplotne črpalke

Toplotne črpalke so odlična izbira za učinkovito in varčno ogrevanje bivalnih površin v zimskih mesecih, segrevanje sanitarne vode skozi vse leto ter prijetno hlajenje v vročih mesecih. Določeni modeli nudijo tudi filtriranje in dodatno vlaženje zraka v notranjih prostorih.

Toplotne črpalke so enostavne za uporabo. Možna je priključitev na različne tipe obstoječih ogrevalnih sistemov (radiatorji, talno ogrevanje, idr…). Na ta način načeloma ne potrebujete več nabave in skladiščenja dodatnih virov ogrevanja – razen na področjih, kjer je možnost ekstremnih zimskih zunanjih temperatur.

Toplotno črpalko lahko upravljate preko termostata ali celo brezžično preko aplikacije na pametnem telefonu. Odlikuje jih dolga življenjska doba, tudi do 20 let in več.

Najpomembnejša pa je vsekakor večja varčnost. Pri enaki ceni ogrevanja namreč toplotne črpalke zmorejo proizvesti do 4-krat več toplote kakor drugi načini ogrevanja.

Slabost toplotne črpalke je nekoliko višja začetna investicija. Kljub vsemu pa se začetna investicija hitreje povrne, kot pri ostalih načinih ogrevanja. Dodatno vam pri tem lahko pomagajo razne razpisane subvencije. Pri najbolje prodajanih tipih zrak – voda pa v določenih primerih (nizke zimske temperature) potrebujete še dodaten vir ogrevanja.

Med glavne prednosti bi lahko našteli:

  • Najcenejši način ogrevanja stavb
  • Ne izločajo emisij, zato so okolju prijazne
  • Neodvisne od večine vrst energentov
  • Vsestranska uporabnost – novogradnje, poslovne stavbe, večstanovanjske zgradbe…
  • Enostavna uporaba
  • Udoben način ogrevanja
  • Možnost pridobitve subvencije
  • Možnost kombiniranja z obstoječimi ali drugimi viri ogrevanja
  • Ogrevanje in hlajenje v eni napravi
  • Tiho delovanje
  • Dolga življenjska doba

Med slabosti in manjše pomanjkljivosti pa:

  • Visoka začetna investicija
  • Večja poraba električne energije
  • Pridobivanje dovoljenj za določene tipe toplotnih črpalk
  • Najslabša učinkovitost v ekstremno hladnih razmerah
  • V določenih razmerah obstaja potreba po kombiniranju z drugimi viri ogrevanja (drva, kurilno olje, plin…)
  • Stroški vzdrževanja

Učinkovitost toplotnih črpalk in kako jo merimo

Najpomembnejši podatek na tehnični specifikaciji vsake toplotne črpalke je »Grelno število oz. COP« (angleško Coefficient of Performance). Grelno število nam pove, kakšno je razmerje med pridobljeno toplotno energijo iz zunanjih virov (zrak, zemlja oz. voda) ter količino električne energije, katero toplotna črpalka porabi za svoje delovanje. Pri tem je pomembno, da večje kot je grelno število, bolj učinkovita je toplotna črpalka.

Matematično gledano je izračun grelnega števila sledeč: če je grelno število na specifikaciji toplotne črpalke 5 to pomeni, da za 1 kWh električne energije dobimo 5 kWh toplotne energije. Ali drugače: V toplotno črpalko je potrebno vložiti 1 kWh električne energije, preostale 4 kWh pa bo toplotna črpalka dobila iz zraka, zemlje ali vode.

Grelno število, ki ponazarja razmerje med vloženo in dobljeno energijo, je odvisno od razlike v temperaturi v ogrevalnim sistemom in virom toplote. To pomeni, da večja kot je oz. bo razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo vode v sistemu ogrevanja, nižje bo grelno število – kar pa pomeni tudi slabšo učinkovitost toplotne črpalke.

Tip toplotne črpalke in povprečen COP – grelno število

  • Toplotna črpalka Zrak – voda – 3.2 – 4.2
  • Toplotna črpalka Zemlja- voda – 4.4 – 4.9
  • Toplotna črpalka Voda – voda – 5.5 – 6.4

Pri toplotnih črpalkah za segrevanje sanitarne vode obstajata dva standarda merjenja učinkovitosti:

  • starejši EN 255/3, ter
  • novejši EN 16147

Meritve opravljene po prvem so lahko precej nenatančne, kar lahko privede do 15% odstopanja, zato se raje poslužujte grelnega števila oz. COP-ja, izmerjenega po novejšem standardu.

Še bolj pomemben in merodajen tehnični podatek pa je letno grelno število oz. SCOP (angleško Seasonal Coefficient of Performance) ali tudi SPF (angleško Seasonal Performance Factor). Ta podatek je izračunan na celoletni vloženi in oddani energiji. Podobno kot pri COP-u velja, da višji kot je SCOP, boljša je učinkovitost toplotne črpalke.

Kvalitetne toplotne črpalke imajo COP in SCOP, ki se giblje od 3 naprej.

Primerjava stroškov ogrevanja z toplotno črpalko glede na stroške ogrevanja z drugimi energenti

Ljudje se za nakup toplotne črpalke odločajo večinoma z mislijo na prihranek pri ogrevanju. Seveda je poleg cene energenta in načina ogrevanja (peč, toplotna črpalka, …) potrebno upoštevati še velikost in ustreznost toplotne izolacije v ogrevanem objektu ter vrsto ogrevanja (radiatorji, talno ogrevanje,…).

Vendar matematika ne laže in zamenjava centralne peči na kurilno olje ali plin z recimo toplotno črpalko Zrak – voda vam lahko v eni sezoni stroške ogrevanja zniža do 3-krat.

Primerjava stroškov ogrevanja s toplotno črpalko glede na stroške ogrevanja z drugimi energenti

Primerjava stroškov ogrevanja s toplotno črpalko glede na stroške ogrevanja z drugimi energenti

Ker toplotne črpalke odlikuje izjemno dolga življenjska doba, tudi do 25 in več let, se tudi morebitna višja začetna investicija na dolgi rok zagotovo poplača.

Že enostaven izračun nam pove, da če se pri dobro izolirani hiši površine 150m2 odločite za menjavo ogrevalnega vira na toplotno črpalko Zrak – voda, boste zanjo investirali cca. 5.000€, ta naložba pa se povrne po 10-15 letih uporabe. Samo toplotno črpalko pa boste lahko uporabljali še nadaljnjih 10-15 let.

Pri novogradnji, kjer toplotno črpalko vgradite skupaj z gradnjo stavbe, se začetna naložba povrne prej kot v 10 letih obratovanja oz. uporabe

Najnižja začetna investicija je za toplotno črpalko, ki samo segreva sanitarno vodo. Pri tem tipu se bo investicija poplačala v 3-5 letih.

Kaj vse moram vedeti pred nakupom toplotne črpalke?

Slovensko tržišče je dobro zastopano z različnimi ponudniki, velika je tudi izbira blagovnih znamk in tipov toplotnih črpalk glede na vrsto toplotnega vira. Prav glede na izbiro oz. možnosti toplotnega vira na lokaciji stavbe je odvisno katero vrsto toplotne črpalke boste kupili. Specifike gradnje stavbe in energetske potrebe pa narekujejo izbiro toplotne črpalke glede na izvedbo in moč.

Poglavitna vprašanja, na katera si morate pred nakupom toplotne črpalke odgovoriti, so:

Kakšne so temperaturne in geološke značilnosti okolja stavbe, za katero predvidevate nakup in montiranje sistema toplotne črpalke?

Za večino lokacij na področju Slovenije velja, da so primerne za vgradnjo toplotnih črpalk tipa zrak – voda. Delujejo do zunanje temperature -20°C, vendar je od temperatur nižjih od -5°C potrebno razmišljati še o dodatnem viru ogrevanja, saj se takrat zmanjša njihova učinkovitost.

Če pa imate ob stavbi dovolj veliko zemljišče oz. zagotovljen vir stalne podtalne vode, potem je bolj smiselno razmišljati o toplotnih črpalkah tipa zemlja – voda ali voda – voda. Res je začetna investicija nekoliko večja, vendar stalen oz. stabilen vir enotne zunanje toplote in izjemna učinkovitost skozi vse leto pretehta v njihov prid.

Kakšne so energetske potrebe stavbe za katero načrtujem vgradnjo toplotne črpalke?

Poleg lokacije stavbe in povprečja zunanjih temperatur v posameznih letnih obdobjih je za energetske potrebe stavbe potrebno preveriti njene značilnosti: velikost in starost stavbe, površina bivalnih prostorov, ustreznosti izolacije, obstoječ ali načrtovan sistem ogrevanja in seveda želena temperatura.

Stavbe starejših letnikov z večjo prostornino notranjih prostorov so načeloma znane po slabši izolativni vrednosti in zatorej tudi po večjih toplotnih izgubah. Novozgrajene stavbe in stavbe z manjšo prostornino notranjih prostorov pa imajo manjše toplotne izgube, zato so tudi energetske potrebe nižje / manjše.

Glede na opisane lastnosti objekta in lokacijo se odločite, kakšna bo izvedba sistema toplotne črpalke. V veliki večini primerov je priporočena split toplotna črpalka z eno zunanjo in eno notranjo enoto. Na območjih, kjer podnebne razmere to dovoljujejo (Primorska, Obala), za manjše objekte in stanovanja v blokih pa je bolj primerna monoblok toplotna črpalka, ki ne zasede veliko prostora in je enako učinkovita.

Ali želim toplotno črpalko uporabljati kot primarni ali kot dopolnilni vir ogrevanja?

Toplotne črpalke so izjemno hvaležen, učinkovit in prilagodljiv sistem. Uporabljate jih lahko kot primarni oz. edini vir ogrevanja, lahko pa jih kombinirate z obstoječim sistemom ogrevanja (npr. peč na kurilno olje, lesne pelete, plin …).

Če se odločite za kombiniran sistem, je preklapljanje med obema enostavno in uporabniku prijazno. Toplotna črpalka bo obratovala na znižani moči delovanja, za ogrevanje pa jo uporabljate v prehodnih obdobjih. Ostala energija pa se uporabi za hlajenje v vročih mesecih in za segrevanje sanitarne vode.

Kombiniran način ogrevanja (toplotna črpalka + obstoječe ogrevanje) je primeren za starejše stavbe, katere imajo slabšo izolacijo. Tako ne potrebujete najmočnejše toplotne črpalke ampak le takšno, ki ustrezno dopolnjuje obstoječe ogrevanje.

Ali bo toplotna črpalka priključena na sistem talnega ali radiatorskega ogrevanja?

Zgornje vprašanje je pomembno predvsem iz tega razloga ker oba sistema ogrevanja potrebujeta različno temperaturo vode za ogrevanje. Pri vgradnji talnega ogrevanja so tako primerne nizkotemperaturne toplotne črpalke, ki vodo segrejejo do 55°C, kar je za ta način ogrevanja dovolj primerno. Pri radiatorskem ogrevanju pa potrebujete vodo ogreto na višjo temperaturo, torej 60-65°C. Za ta način ogrevanja pa so bolj primerne visokotemperaturne toplotne črpalke ali pa toplotne črpalke z dvema kompresorjema.

Večina novih toplotnih črpalk na tržišču zmore ogreti vodo do 60-65°C, kar je dovolj primerno za oba načina ogrevanja. Če pa toplotno črpalko vgrajujete v starejše stavbe ali stavbe s starejšimi radiatorji, je vsekakor bolje razmišljati o visokotemperaturni različici.

Ali bo toplotna črpalka potrebna tudi za segrevanje sanitarne vode?

Večina toplotnih črpalk na tržišču je že v osnovi prilagojena oz. pred-pripravljena tudi za segrevanje sanitarne vode. Pri izbiri moči toplotne črpalke morate poleg toplotnih izgub, ki nastajajo na stavbi vračunati tudi potrebe za segrevanje sanitarne vode.

Če se odločate za nakup toplotne črpalke samo za namen segrevanja sanitarne vode, potem lahko izberete takšno z manjšo močjo, prilagojeno le za ta namen.

Ali boste toplotno črpalko uporabljali tudi za hlajenje?

Za potrebe hlajenja prostorov v vročih mesecih potrebujete t.i. reverzibilne toplotne črpalke. Le-te v vročih mesecih uporabljajo nasproten sistem, kot velja za ogrevanje vode v hladnih mesecih. Podobno kot pri segrevanju sanitarne vode, je večina toplotnih črpalk tipa  zrak – voda, ki so dostopne na tržišču, reverzibilnih.

Kakšno moč toplotne črpalke naj izberem?

Zelo pomembno vprašanje pred nakupom toplotne črpalke je, kakšna naj bo njena moč. Najpomembneje je, da deluje učinkovito ter ekonomično hkrati pa poskrbi za želeno temperaturo skozi vse leto.

Toplotne črpalke so narejene tako, da vedno obratujejo pri enaki moči. Zato je pomembno, da izberete takšno z ustrezno močjo saj:

  • bo toplotna črpalka z preveliko močjo porabljala preveč energije in ne bo ekonomičnega izkoristka;
  • bo toplotna črpalka z prenizko / prešibko močjo ustvarjala premalo toplote za ogrevanje vode na ustrezno temperaturo in vas bo pozimi zeblo

Moč toplotnih črpalk je izražena v kW, na voljo pa so modeli od 4 – 30 kW moči (in po potrebi tudi več). Kot primer: za povprečno družinsko hišo za štiri osebe so primerne toplotne črpalke z močjo 6 – 12 kW.

Enostavnega odgovora, kakšno moč toplotne črpalke izbrati na žalost ni. Vsak objekt, za katerega se predvideva vgradnja toplotne črpalke je namreč zgodba zase saj imajo različne toplotne izgube.

Pri vsaki novogradnji je izdelana tudi energetska izkaznica, kjer so toplotne izgube že vnaprej izračunane glede na uporabljene materiale. S podatki iz energetske izkaznice lahko enostavno izračunate potrebno moč toplotne črpalke. Če se bo toplotna črpalka vgradila v že obstoječ objekt, ki je predhodno imel drug način ogrevanja je izračun nekoliko drugačen.

Potrebno je vzeti podatke o povprečni porabi kuriva za potrebe ogrevanja (in morebiti še segrevanje sanitarne vode) in jih deliti s faktorjem 250 – tako dobimo okvirno potrebno moč toplotne črpalke.

Primer: če smo se prej recimo ogrevali s kurilnim oljem in je bila povprečna poraba na sezono 1500-2000 litrov olja, potrem potrebujemo toplotno črpalko z močjo 6-8 kW.

Kakšno moč toplotne črpalke naj izberem?

Kakšno moč toplotne črpalke naj izberem?

Vzdrževanje toplotnih črpalk

Za dolgo življenjsko dobo posamezne toplotne črpalke in njeno optimalno ter ekonomično obratovanje so potrebni vsakoletni ustrezni servisi. Servis omogoča varno in nemoteno delovanje naprave, zdravo in prijetno ozračje bivalnih prostorov hkrati pa tudi vpogled v stanje vse vgrajene opreme.

Vsaka toplotna črpalka je na žalost izpostavljena različnim vremenskim pogojem ter mikrodelcem saj, prahu in nesnag, kateri nenehoma krožijo po zraku. Vsi ti pogoji vplivajo na pravilno delovanje in vzdržljivost toplotne črpalke, zato je potrebno redno odpravljati vzroke, ki bi lahko pripeljali do različnih napak v delovanju ali okvar sistema. Na ta način ohranjamo toplotno črpalko v dobri kondiciji, kakovosti, zanesljivosti in dolgoletni vzdržljivosti ter preprečujemo visoke stroške popravil in zamenjave delov naprave, ki so vsakodnevno izpostavljeni različnim obremenitvam.

Redni letni vzdrževalni servis navadno zajema sledeče:

  • vizualni pregled naprave in instalacije
  • čiščenje izmenjevalca zunanje enote
  • pregled in izpiranje odvoda kondenza
  • kontrola tlaka hladilnega plina
  • pregled in kontrola električnih komponent
  • kontrola delovanja elektromotorjev (kompresor, ventilatorji, lamele)
  • funkcionalni pregled in test naprave
  • po potrebi dodatno izobraževanje uporabnika za nemoteno delovanja toplotne črpalke
  • kontrolo pritiskov v sistemu
  • tesnost spojev na instalacijah
  • kontrolo vodnih filtrov in ekspanzijske posode
  • kontrolo delovanja bojlerja/zalogovnika sanitarne vode
  • kontrolo vgrajenih grelcev v notranji enoti in bojlerju/zalogovniku sanitarne vode
  • kontrolo vodovodnega dela instalacije
  • kontrolo programskih nastavitev

Toplotne črpalke montiramo po celotni Štajerski in Koroški regije ter tudi v drugih delih Slovenije, največ pa v Mariboru in okolici. Dodatne informacije o tem najdete tudi na strani toplotne črpalke Maribor. Za več informacij nas kontaktirajte.

Začnimo nov projekt

Kontaktirajte nas in preverite kako vam lahko pomagamo pri uresničitvi vašega novega projekta.

Kontakt in povpraševanje →

Klic